Funkcionarji so zame ljudje, ki imajo raje kot delo svoje lepe nazive. Predsednik, vodja, nadzorni odbor, odgovorni, predstavnik itd. Žal sem jih imela nekaj priložnost spoznati in z njimi tudi delati. Žal še vedno ne razumem, kako ti ljudje razmišljajo. Povsem očitno je, da jim ni do dela. Še bolj očitno je, da so kandidirali za neko funkcijo samo zaradi svojega lepega naziva. Očitno je, da zelo radi v svoj CV dodajajo take in drugačne nazive. Sprašujem se, ali so sploh sposobni razmišljati dolgoročno, s tega vidika, da so izkušnje, ki jih pridobiš z delom, veliko bolj pomembne od uradnega naziva. Očitno ne.
Problem verjetno izvira iz različnih pričakovanj ljudi, ki prevzemajo funkcije. Prva vrsta funkcionarjev so funkcionarji, ki jim gre samo za naziv. Drugi pa so tisti, ki si želijo delati, prispevati k razvoju podjetja/organizacije/projekta in se naučiti kaj novega. Seveda obstaja tudi tretja vrsta, ki je nekje vmes. Problem je verjetno tudi to, da so funkcionarji prve vrste tako zaslepljeni s svojimi nazivi, da dejansko ne prepoznajo tega, kar delajo – torej, da se ne zavedajo tega, da nič ne delajo ali pa se vsega popolnoma zavedajo in uživajo v manipuliranju z ljudmi.
Meni prevzem funkcije predstavlja veliko odgovornost in veliko dela. To, da prevzameš neko funkcijo in potem ne delaš, se mi zdi izjemno sebično dejanje, s katerim škodiš ne le sebi, ampak tudi drugim članom ekipe in razvoju projekta/podjetja/organizacije. Stanje organizacije/podjetja/projekta je dejansko odsev tvojega dela in dela drugih. Žal se funkcionarji pogosto uspešno izmaknejo delu, ker svojih nalog ne opravijo, potem pa drugi za njimi krpajo luknje, ker jim za podjetje/organizacijo/projekt ni vseeno. Na zunaj torej večina ljudi ne more videti, kdo dejansko dela in kdo se »šlepa«. Skupna lastnost vseh tistih, ki so že v študentkih letih funkcionarji v slabem pomenu besede, pa je po mojem to, da točno taki ljudje potem pristanejo v slovenski politiki. Saj ne rečem, da se ljudje ne morejo spremeniti, ampak s svojim delovanjem kažejo določene vrednote, ki žal ne nakazujejo na to..
Ni komentarjev:
Objavite komentar