Zakaj sem tak cigan

Cigan v smislu tega, da moram neprestano nekam stran, da mi je doma bedno in da sem najbolj vesela, kadar izvem, da grem v tujino. Panda sicer pravi, da so ciganski tudi moji čevlji, septembra pa je od sonca ciganska moja koža. Ampak ostanimo raje pri tem, kaj vse je po mojem mnenju vplivalo na to, da sem postala tak cigan. Začelo se je že v vrtcu. Ker imam super starše, ki so želeli svojemu otroku nuditi vse, sam že v vrtcu hodila na vse možne tabore (pohodniški, plavalski, smučarski). Potem so me v osnovni šoli vpisali v športni razred, kar je bila verjetno najboljša poteza mojih staršev. In kaj pomeni športni razred? Ena ura športne vzgoje več na teden, poleg tega pa vsako leto smučarski tabor, imeli smo celo nek adrenalinski športni tabor v Bovcu, tabor teka na smučeh, kolesarski tabor, plavalni tabor. Poleg tega smo imeli priložnost, da smo preizkusili najrazličnejše adrenalinske in manj običajne športe, od kanjoninga, plezanja, bordanja, streljanja, paintballa, baseballa, ameriškega nogometa, športne gimnastike. V glavnem, 2x letno smo za 5 dni nekam šli, in vsi ostali razredi osnovne šole Valentina Vodnika so nam bili izjemno nevoščljivi. Športni razred je pozitivno vplival tudi na nekatere druge stvari, ne samo na »ciganskost« – naš razred je bil precej tekmovalen, kar se je poznalo tudi na šolskem uspehu, ki je bil precej bolšji od vseh ostalih razredov, ker je bila dejansko večina sošolcev odličnih. Naslednji dejavnik so poletne počitnice, za kar spet lahko rečem hvala mami in oči. Jaz nikoli nisem bila doma za poletne počitnice, niti en teden. Dva meseca sem imela popolnoma organizirana in nikjer nisem bila več kot en teden (pa smo šli na Pokljuko, pa v Bohnij, na morje s sošolko pa v kolonijo, na angleški tabor v Dolenjskih toplicah,  obisk obeh babic itd). No, pa je prišla gimnazija, kjer so me že na informativcih prepričali z eksotičnimi ekskurzijami – gimnazija Vič. Itak sem imela veliko preveč točk tudi za Bežigrad, ki je baje najboljši, ampak sem res vesela, da nisem bila tam – njihova filozofija »kdor ima več 5k je pametnejši« je v popolnem neskladju z mojo.. No, potem sem po nekem naključju dobila Zoisovo štipendijo, ki mi je v naslednjih letih in še danes omogoča, da še naprej ostajam cigan. V prvem letniku sem šla z gimnazijo (ja, v šoli so nam to organizirali, kul ane?) na Sicilijo, v drugem letniku na Kubo in na Balkan, v tretjem letniku v Argentino in v četrtem letniku na Tajsko. Prepričana sem, da so vsi mislili, da imam zelo bogate starše, ker sem šla vsako leto na najdražjo ekskurzijo – dejansko pa sem denar dobila od štipendije, poleg tega pa sem vsako poletje en mesec delala. No, vse to so neki vzroki, da sem postala popolni travel freak in da mi je totalno bedno, če vsaj 1x letno ne grem nekam daleč stran in da imam vedno popolnoma splanirane poletne počitnice, ker se mi zdi bedno, da bi ležala doma – ali delam ali pa potujem. Hkrati pa ne razumem vseh ljudi, ki se jim zdijo potovanja zapravljanje časa in denarja (Urša, zakaj si raje ne kupiš novega računalnika?!). Odgovor je čisto preprost: ker mi ta še vedno dela.

Zakaj grem naslednje leto spet na SOF

Letos sem šla drugič na Slovenski oglaševalski festival. Lani sem se odločila, da ne bo šla več – bilo je sicer fino, ampak nič posebnega, ni se mi zdelo vredno 120 eur. Potem pa sem letos dobila brezplačno kotizacijo in potem še zastonj stanovanje, ki mi ga je prijazno posodila prijateljica Ana. Seveda potem ni bilo več nobenega razloga za to, da nebi šla. Letošnji SOF je bil že 20. Zapored. Verjetno je bilo že zato precej več ljudi, ker lani je bila dvorana v sredo na predavanjih skoraj prazna, letos pa zelo polna, kar sigurno dobro vpliva na vzdušje. Tudi letošnja predavanja so mi bila veliko bolj všeč kot lani, ker so me zabavala kritična vprašanja s strani publike. Plus to, da sem dejansko razumela, o čem sploh govorijo. Zdi se mi, da smo letos na faksu dobili res veliko teoretične podlage, ki je zelo pripomogla k razumevanju. Poleg tega sem zaradi rednega branja MMa in dela na Publicisu (zadnja 2 meseca) veliko bližje oglaševalskemu svetu. Fino je bilo tudi zato, ker sem poznala že veliko ljudi, nekatere sicer samo na videz, ampak dejansko se na teh festivalih in predavanjih pojavljajo eni in isti direktorji agencij. Poleg tega je bilo letos na SOFu ogromno študentov, ŠSPRSSjevk nas je bilo kar 9 (lani smo šle samo tri),iz KZMja so prišli trije, iz ŠSDMSja pa jih je šlo kar 22. Minilo je hitro, prehitro, družba je bila odlična. Na poti v Ljubljano smo se odločile – naslednje leto – same time, same place, same people! No, pa da ne bom govorila samo o tem, zakaj je bilo fino – še nekaj o predavanjih, ki so se me najbolj dotaknila. Seveda je spet raztural Franci Zavrl, ki je pokazal, da ima jajca – no, vsaj meni se je zdelo, da je bil eden redkih, ki je govoril točno to, kar misli in da je govoril resnico. Zelo zanimiv je bil tudi končni obračun z žirijo – vse skupaj je bilo zelo smešno, ker se je pogovor večino časa posredno vrtel okoli mobitelovega Kekca, oglasa, ki je prejel srebrno nagrado. Razočarani obrazi Publicisa in precej burna vprašanja publike na platnu morda kažejo na to, da je žirija storila napako. Potem pa še  argumenti žirantov – da več pričakujejo od velikih oglaševalcev- saj razumem, da nihče ne more biti popolnoma nevtralen, ker ljudje pač nismo roboti. Ampak halo? Res nisem pričakovala takih argumentov.. a potem če bi recimo neko manjše podjetje naredilo isti oglas, bi pa dobili nagrado, ker bi bila žirija navdušena nad presežkom? To se mi zdi izjemno sporno, da pričakovanja žirije niso enotna in da potem recimo zaradi argumenta, da je Mobitel v preteklosti že ustvarjal presežke na tem področju in da potem to akcijo primerjajo z ostalimi in da pač ni dovolj dobra za zlato. Potem pa srebrno nagrado dobi kup nekih kampanj, ki sem jih prvič videla na SOFu. Na moje razočaranje je srebro dobila tudi NKBMjeva kampanja Sveta vladar, nad katero smo se zgražali celo na predavanjih pri praktikumu. Najbolj smešen od vsega je bil pa moj »omg, wtf?« odziv, potem pa me ženska, ki je sedela pred mano grdo pogleda in je seveda prav ona vodja tega projekta, zraven nje pa je sedela vodja marketinga NKBM.. upsJ