Kaj pa ti hočeš v življenju?

Zadnjič nas je to vprašal Matej Tušak, športni psiholog, na predavanje v sklopu športne vzgoje na FDV. Odziv študentov? Grozen. Večina se je začela smejati in podajati neprimerne komentarje, mene pa je bilo malo sram, ker se večina sploh ni zavedala, kakšen privilegij je bil to, da smo eno uro poslušali Tušaka.

Skratka, sama o tem, kaj hočem v življenju, razmišljam vse odkar sem prišla na faks. Večino dneva. Ne direktno, ampak vse, kar počnem, se nekako rezultira v tem. Kaj pa je lahko v življenju sploh še bolj pomembno, kot to, da ugotoviš, kaj te resnično veseli in potem to počneš do konca življenja, dokler te zadovoljuje?

Že Mitja Okorn je v svojem govoru na TEDxMaribor povedal, da je bil trenutek, ko je dejansko ugotovil, kaj želi početi v življenju, najboljši trenutek v njegovem življenju. Na Trainers forumu je zadnjič o tem govoril Arne Reis - tvoja “strast” se mora reflektirati tudi v tvoji zaposlitvi. Kaj pa je bolj žalostnega od jutranjega prizora na mestnem avtobusu, ko se kup namrgodenih ljudi pelje na delo? Se morda smehljajo? Izgledajo zadovoljni in polni energije, ker jih čaka nov dan?

Mogoče sem prevelik idealist, saj naj bi bila kot komunikologinja vesela vsakega dela, ki mi ga bo nekdo ponudil. Verjamem, da temu ne bo tako in da bom našla tisto stvar, zaradi katere se bom vsako jutro nasmehnila. Iskala bom tako dolgo, dokler ne bom našla. Morda bo trajalo 1 mesec, morda 5, morda 20 let. Ne vem.

Večini ljudi (ali pa vsaj študentom) ob vprašanju “kaj pa ti hočeš v življenju” postane nekoliko nelagodno - ker na vprašanje ne znajo odgovoriti. Tudi sama ne znam odgovoriti - ne še. Vsak dan pa je vedno več koščkov sestavljanke povezanih ali pa odkrijem vsaj to, česa ne bi rada počela v življenju. Ni torej bistveno, ali vemo, bistveno je, da nekaj delamo na tem, se premikamo, se razvijamo.

Še eno modrost je Arne z mano delil na Trainers forumu, ko sem mu razlagala, da sem spoznala nekoga, ki me je popolnoma navdušil in da počne tako neverjetne stvari, da se ob njem počutim precej bedno. Ta pristop je seveda popolnoma napačen – zakaj bi se primerjal z okolico, če pa se lahko primerjaš sam s seboj? Kje si bil pred pol leta in kje si sedaj? To je edino, kar šteje.

Današnja inspiracija za blog je zagotovo izjava Nastje Mulej v njenem podjetniškemu blogu, ki ga je ta teden pisala za Dnevnik. "A upam, da oni razumejo mene, jaz vsak dan delam tisto, kar ljubim (ne tisto, kar moram), meni ni dolgčas niti minuto in nad sabo nimam nikogar, ki bi mu želela pobegniti vsaj za dva tedna. Zakaj bi torej živela za počitnice, če lahko za danes?"

Kdo torej nebi želel biti podpisan pod tem?

In love with TEDx - 300 % inspiracije v treh dneh?

Petek zvečer, na Bledu. Prva »live« vaja z govorci, ki so nestrpno pričakovali nedeljo – dan, ko bodo v okviru dogodka TEDxBled nastopili pred 500-glavo množico. Nekatere govore sem slišala že večkrat, preko youtuba, nekateri so me navdušili prvič. Vsekakor pa so me vsi ti govorci spomnili na izjemno energijo, ki vedno obdaja mednarodne dogodke in zaželela sem si, da bi imela priložnost spoznati in z njimi preživeti cel teden na Challenge future. Čeprav sem domov prišla ob dveh zjutraj, zaspanosti nisem čutila. Navdušenje nad na novo spoznanimi ljudmi, premlevanje vsebin nekaterih govorov in aplikacija določenih sporočil na moje življenje mi niso dali miru.

Sobota popoldne, v Osilnici. Na drug konec Slovenije po novo dozo inspiracije. Kot na Bledu se je tudi v Osilnici odvijal mednarodni dogodek – Trainers forum, na katerem so se zbrali najboljši trenerji iz 16 različnih NGOjev in 4 dni delili svoje ideje. Zvečer je potekal TEDx Trainers forum (ted-like event, kar pomeni, da je dogodek izgledal skoraj tako, kot izgleda zares, samo da ni bil uradno registriran). V dveh urah se je zvrstilo 8 govorcev, tematike pa so se večinoma nanašale na trenersko sceno. Podzavestno učenje, realizacija, priložnosti za učenje, odnosi, vizija, povezovanje.. Nekaj najbolj všečnih izjav sem zapisala:

»Going to Erasmus is mainstream.«

»They don't know how much you know until they know how much you care« (odnos med trenerjem in udeležencem)

»You can't feel the impact of your story, if you don't share it.«

»If we want to care for our participants, we have to take care of ourselves. We need to lower our stress level to be able to care«

»Passion should be reflected in your daily job, driving to work with glow in your eyes.«

Nedelja popoldne, na Bledu. Končno se je dogodek odvil tudi v živo. Prvič sem poslušala samo Sandija Češka, ki ni bil prisoten na vajah z govorci, tako da sem vedela, kaj lahko pričakujem. Tudi to je bil verjetno razlog, da sem pričakovala, da nad idejami govorcev, ki jih bom slišala že x-krat, ne bom tako navdušena. Energija v dvorani na samem dogodku pa je ustvarila svoj čar – motivacijo nastopajočih si začutil v pogledu in govorici telesa. Najboljše od vsega pa je bilo to, da nihče od govorcev ni le predstavljal svojih idej, ampak je dejansko predstavil realizacijo ideje oziroma projekta.

Izzum družabne igre, ki opozarja na okoljske probleme, iBam, Singapore open universitiy of life, projekt prehranjevanja s 7,43 dolarji s poudarkom na vlaganjem v lokalno agrokulturo, poslovna šola za begunce, odločitev med kariero novinarja in pevca, reševanje problemov v majhnih skupnostih, način razmišljanja države, prenos znanja za nepismene, ulična telovadba kot način zmanjševanja nasilja. Tu je le nekaj glavnih idej, ki so bile predstavljene na dogodku. Najbolj od vseh me je s svojim nastopom in energijo navdušil Vadim iz Romunije, zato bom povzela nekaj njegovih misli:

»As soon situation gets rough, people leave. In Romania we are experiencing national culture of giving up. So, how do you remind a nation that it's great?  How do you motivate the motivators?«

»It's not the country that controls you, it's you that controls you. Once you can control you, you can control the country.«

Ponedeljek zvečer, v Slamiču. Načrtovanje novih podvigov, priprave na TEDxChange in ugotavljanje “hmhm, saj to je že čez dobra dva tedna”. Prijave na dogodek bodo potekale na materinski dan ob 20.00 preko http://tedxchangeljubljana.eventbrite.com. Če boste spremljali zid mojega socialnega omrežja, na prijavo (skoraj) zagotovo ne boste pozabili. Se vidimo na naslednjem dogodku, do takrat pa ne samo “ideas worth sharing” ampak “ideas are worth sharing!”. Delite, povejte, izražajte, sprašujte. Tako boste še korak bližje do realizacije svoje ideje; če pa bo le ta res dobra, vas morda povabimo na TEDx.