Kako sem dobila brezplačno karto za Interrail ali moj mali septembrski Eurotrip

Karta za vlak po celi Evropi z veljavnostjo 22 dni? Če bi mi kdo na začetku poletja rekel, da bom septembra dejansko kam šla, mu sigurno nebi verjela. Če bi mi rekel, da bom obiskala 4 nove evropske države, pa še manj. No, ker sem se prijavila na 2. mladinsko konferenco o prostovoljstvu, ki je med 7. in 11. septembrom potekala v Bruslju, sem povračilo potnih stroškov dobila v obliki brezplačne karte za Interrail. Aaaa? Evropa na dlani, samo odločiti se je bilo treba, kam. Sicer nisem imela pravih počitnic, ker sem na poti pridno pisala članke, novičke in odgovarjala na maile, ampak vseeno je bilo super!

Moja karta, kamor sem pridno vpisovala vsako vožnjo z vlakom

Prva postojanka: Bruselj. Na vlak sem se odpravila s svojo kolegico Rebeko, ki je moj »travel buddy«. Skupaj sva bili na Kubi, Tajskem, v Argentini, Indoneziji, Islandiji, Franciji, Grčiji, celem Balkanu in še kje. Ja, Rebeka res je fajn. V Bruslju sva se v okviru prostovoljske konference udeležili delavnice, kjer smo skupaj s Kitajci delali grafit, ki naj bi predstavljal simbol konference in evropskega leta o prostovoljstvu. 

 Rebeka in jaz

Delati s Kitajci je bil poseben izziv, ker večina ni govorila angleško – tisti, so angleško znali, pa so imeli tako čuden naglas, da se kljub temu nismo razumeli. Je bilo pa zanimivo spoznati Italijane, člane Truly design in profesionalne ustvarjalce grafitov. Ja, dejansko so govorili angleško! Ne morem reči, da smo bili posebej ponosni na končni izdelek (grafit), saj so ga Kitajci malce prilagodili svojim lastnim željam, ampak to sploh ni bilo pomembno.

 

 Profesionalni ustvarjalec grafitov..

In malo manj profesionalci..

 

 Naša skupinica evropskih udeleženk s člani Truly design

Konferenco je sicer organiziral European Youth Forum, ki skrbi za pravice mladih v evropskem parlamentu. Všeč mi je bila ideja konference, kjer so se predstavili številni NGOji, ampak žal vse skupaj ni potekalo tako, kot so si zamislili – veliko predavanj je odpadlo, ker enostavno ni bilo ljudi, ki bi se jih udeležili, povsod sami organizatorji. 

 

Naš trodimenzionalni grafit

 Zemljevid konference

 Pred evropskim parlamentom

Bruselj kot mesto ni nič posebnega. Belgijska čokolada, vaflji in pečen krompirček na vsakem koraku. Pa veliko ljudi v sivih oblekah, ki hitijo v službo. Ne najboljši kraj za študijsko izmenjavo, vsaj glede na prvi vtis. S puncami smo šle spoznat tudi mesto Brugee, ki naj bi bilo najbolj obiskana turistična točka v Belgiji.  Brugge imenujejo severne Benetke, mesto je polno kanalov in romantičnih hišk. Res je lepo, ampak množica turistov, ki nas je obdajala, mi je vtis o mestu kljub temu malo pokvarila.

 

Na glavnem trgu, Brugge

 Kanal v Bruggu

Naslednja destinacija: Kopenhagen! Tega sem se res veselila, saj sem šla obiskat Helene, danko, ki sem jo poleti spoznala v Romuniji. Kopenhagen me je navdušil s svojo modernostjo, čistočo, dobro hrano, sproščenostjo, lepimi fantiči..

 

Ob štirih umetnih jezerih sredi mesta

Nyhavn, najlepši in hkrati najbolj turistični del Kopenhagna

Mesto sem prevozila s kolesom, kar je verjetno najboljši način za prevažanje okoli; enkratna vožnja z avtobusom namreč stane 3,3 eur. Ja, mit o najdražjem mestu na svetu se je potrdil, cene so nenormalno visoke. Še v supermarketu je dejansko drago, vse je približno 60 % dražje kot v Sloveniji.

 

kolesa so povsod

mestna plaža

Pogledat sem šla tudi Copenhagen business school, kjer študira Helene. Presenetilo me je, da ima prav vsak študent v predavalnici laptop. Mislim, da je v Sloveniji takih približno 10 %. Na Poljskem pa te baje čudno gledajo, če laptop sploh prineseš  s seboj.

 

 v predavalnici

Zanimiva je bila tudi četrt Christiania, ki je pravzaprav odrezana od življenja v Kopenhagnu. Spominja na ljubljansko Metelkovo, ki ima poleg tega še lastno zastavo in vodjo skupnosti. Slikanje je strogo prepovedano na delu, kjer prodajajo zelene priboljške. Prodajajo tudi super kolesa, ki pa niso prav nič poceni. Kolo s košaro stane približno 2000 eur in Christiania je baje postala pravi brand name za tovrstna kolesa, "običajno kolo" pa 700 eur. 

Ker je Švedska od Kopenhagna oddaljena le pol ure stran z vlakom in sem se lahko s svojo čudovito Interrail vozovnico preprosto usedla na vlak, sem šla pogledat tudi Malmo.

 Deževni Malmo

Naslednja destinacija je bila Poljska, natančneje Poznan, kjer sem obiskala Marto, ki sem jo prav tako spoznala poleti v Romuniji. Ta obisk je bil bolj v znamenju Mojitov, preizkušanja tradicionalne poljske hrane in ženskih pogovorov. Ja, poljske cene so bile po Kopenhagnu pravi balzam!

 Lepe hiške na glavnem trgu, Poznan

 Same dobrote na mizi..mmm!

Plan je bil, da bo moja naslednja destinacija Ljubljana, ampak mi je mogla karma malo povrniti svoja dobra dejanja, tako da sem mogla prenočiti v Waršavi, kjer sem zamudila vlak. Ne najbolj prijetna situacija, še posebej če je govoriš Poljsko.

 

 Moja ne najljubša postaja

Malo grenkega priokusa za konec potovanja, saj je potem moja pot domov namesto že tako dolgih 19 ur trajala 28 ur. Sem pa vsaj prebrala zelo zanimivo knjigo z naslovom Moralna žival avtorja Roberta Wrighta o evolucijski psihologiji, ki jo priporočam v branje!