Če se voziš z vlakom iz Ljubljane do Bruslja in vse skupaj traja 18 ur, potem nastane tudi kaj bedastega. Med potjo sem razmišljala o mojih dogodivščinah s poletnimi deli in ugotovila, da je vse skupaj kar zanimivo, še posebej poletje na Reggae festivalu. Torej, poletje je poleg tega, da gre pol Slovenije na morje na Hrvaško tudi čas, ko lahko dijaki in študentje zaslužijo nekaj kar denarja v relativno kratkem času. Vsako poletje običajno en mesec nekje delam, vse odkar sem začela hoditi v srednjo šolo in se dejansko vpisala na študentski servis.
Moje prvo poletno delo mi je priskrbela mami - v 1. letniku gimnazije sem šla med počitnicami v tiskarno Dela, kjer sem prelagala časopise iz tekočega traku na mizo. Za 700 SIT (približno 2,8 eur). No, popolnoma vseeno mi je bilo, kaj delam in koliko je plačano, samo, da je nekaj bilo, saj sem prvič v življenju zaslužila svoj denar.
Naslednje leto mi je na pomoč ponovno priskočila mami, ki mi je tokrat prijazno priskrbela delo v naročniškem oddelku Dela. Administrativno delo me je precej dolgočasilo, ampak v pisarni sem lahko vsaj sedela. Sem pa po treh dneh počela isto, kar počnejo zaposlene tam že 20 let - tako sem že pri 15ih ugotovila, da rutinsko delo v pisarni ni zame. Sem bila pa vesela, da sem napredovala iz "fizičkega radnika" v pisarno.
V tretjem letniku gimnazije sem na študentskem servisu naletela na zanimiv oglas - delo v kuhinji na prostem. Ker mi je bila ideja, da bi lahko delala in hkrati uživala na svežem zraku precej všeč, sem poklicala in se zmenila, da me naslednji dan zapeljejo do Ljubljane. Stopila sem v avto in notri sta sedeli 2 ženski srednjih let, obe sta kadili travo. Gledam - wtf je to?! in potem sta mi razložili, da gre v bistvu za delo v Italiji na Reggae glasbenem festivalu. Kljub izjemno sumljivi situaciji sem se odločila, da hočem delo, ker je bil takratnih 1000 sit/uro (4,17 eur) dober deal, poleg tega pa so mi obljubili, da lahko vsak dan delam, kolikor ur hočem. Kljub nasprotovanju mojih domačih sem se julija za 2 tedna odpravila v Italijo. Itak nisem točno povedala kam grem, ker bi bila sicer še večja panika.
Delala sem v vegetarijanski kuhinji, od tega da sem lupila krompir, pomivala posodo, pripravljala sadne sokove, rezala sadje in zelenjavo.. med tem pa sem nisem mogla odločiti, katera od mojih šefic je bolj usekana – Špela, ki je cel čas govorila o rastafarijanstvu ali Tanja, mlada mamica treh otrok, pred katerimi je cel čas kadila travo. Zanimiv je bil tudi njihov način priprave za delo na festivalu. Namesto, da bi naredili ekonomsko bilanco, koliko denarja morajo vsak dan dobiti, če imajo zaposlenih 10 študentov, ki tam delajo in kakšna mora biti cena določenih jedi, so se raje pogovarjali o tem, kako bi poimenovali smoothije. Potem sem pa mogla na tablo napisat "zoin on the rock" ali nekaj podobnega, ker se sliši ful rasta.
Cene obrokov so bile smešno nizke (4 eur za glavno jed - verjetno smo bili najcenejša menza na festivalu, gostje pa so se seveda samo nasmihali) in ko sem predlagala, da bi cene malo povišali, me je Špela samo grdo pogledala in mi rekla, da to ni moje delo."
In konec? Špela in Tanja sta se na smrt skregali, Zoin on the rock je bila edina kuhinja na festivalu, ki je naredila minus, jaz pa sem na denar čakala še 3 mesece. Konec dober, vse dobro. Ker bi 16 ur dela na dan na festivalu in 700 eur v žepu ni bilo dovolj, sem se ob prihodu domov ponovno preselila v pisarne Dela, tokrat na oddelek reklamacij. Koliko jeznih naročnikov Dela me je vsako jutro klicalo in se drlo na mene, zakaj niso dobili časopisa oziroma zakaj ga je poštar odložil na stopnicah, če imajo doma tako lep nabiralnik. Zabavno.
V četrtek letniku gimnazije sem poleti pekla pice v Cutty sharku. Res ne vem, zakaj sem si izbrala to vrsto dela, zdaj ko gledam nazaj. No, plača je bila dobra, sodelavci sicer kot običajno niso bili ne vem kakšni intelektualci, ampak ni bilo slabo - reference picopeka pa vseeno raje ne omenjam v CVju, haha.
V prvem letniku faksa sem šla delat oglasno trženje za Inyourpocket, turistične vodiče. Verjetno samo zato, ker se je beseda »oglasno« slišala fino. Po napornem klicanju potencialnih restavracij, ki bi oglaševale v našem turističnem vodiču sem se odločila, da se telefonskega marketinga ne grem nikoli več.
V drugem letniku poleti, torej lani, sem bila malo lena. Na študentu za tiste 3 tedne, kolikor sem bila doma, nisem našla nič pametnega. No, v bistvu sem se že zmenila za delo v lokalu, ko je iz neba poletela možnost, da grem skoraj zastonj v Turčijo na kulturno mladinsko izmenjavo. Odločitev je bila izjemno lahka, ker se mi je delo v lokalu res upiralo. Poleg tega pa je bilo to sigurno najboljše poletje v mojem življenju, ker sem 3 mesece praktično cel čas potovala.
Letos poletnega dela nisem dobila preko študentskega servisa, ampak preko poznanstev v okviru študentskih društev. Delala sem na recepciji hostla DIC, ki je med letom sicer dijaški dom. To delo mi je bilo pisano na kožo in končno sem poleti počela nekaj, v čemer sem sorazmerno uživala, ni bilo popolnoma brez smisla v okviru pridobivanja novih znanj, hkrati pa od mene ni zahtevalo prevelikih intelektualnih naporov. Pa še super šefa sem imela! Me prav zanima, kaj me čaka naslednje leto..
Ni komentarjev:
Objavite komentar